SUHA KOŽA IN ATOPIJSKI DERMATITIS

Koža je največji človeški organ, ki opravlja številne pomembne naloge. Sestavljajo:

• povrhnjica ali epidermis (sestavljena je iz več plasti celic, imenovanih keratinociti, ki se tvorijo v enoslojni bazalni plasti ter se prek trnaste in zrničaste plasti pomikajo do rožene, od koder se praviloma nevidno odluščijo);
• usnjica ali dermis (plast pod povrhnjico, kjer se med številnimi vlakni prepletajo žile, tu najdemo čutila in lasne mešičke dlak);
• podkožje ali subcutis (sestavljeno je iz maščevja, ki telesu omogoča termoizolacijo).

Naloge kože

Zdrava koža deluje kot pregrada med zunanjim svetom in notranjostjo telesa ter ščiti telo pred zunanjimi vplivi (zaščita pred mehanskimi dražljaji in poškodbami, UV-sevanjem, vnosom škodljivih snovi preko kože iz okolice …). Koža pomaga pri vzdrževanju notranjega ravnovesja, še posebej je pomemben njen vpliv pri uravnavanju izgube vode iz telesa in telesne temperature.

Suha koža ali kseroza

Kadar koža postane suha, lahko daje občutek hrapavosti, neprijetnosti ali celo razpoka in srbi ter ni sposobna delovati. Sprva, ko koža začne izgubljati vlago, daje občutek napetosti in hrapavosti. Če suhosti ne odpravimo in koža še naprej izgublja vlago, postane zelo napeta, luskava, razpokana in srbeča. Koža hitreje postane hrapava in izsušena na rokah, stopalih, komolcih in kolenih.

Suho kožo povzročajo tako zunanji (mraz, UV-sevanje, vročina, nizka vsebnost vlage, pogosto umivanje z vročo vodo) kot notranji dejavniki (dehidracija, neuravnotežena prehrana, kajenje, uživanje alkohola).

S suhostjo kože povezujemo tudi atopijski dermatitis in luskavico ali psoriazo. Ti dve bolezenski stanji kože imata dedno predispozicijo in se kažeta tudi z vnetjem ter močno srbečico.

Suho kožo povzročajo zunanji dejavniki (vroč, mrzel in suh zrak, spremembe letnih časov, ultravijolična svetloba, zdravila, pogosto umivanje, vroče kopeli, ki odstranijo lipide, neustrezna nega) in notranji dejavniki (starost, prehrana, genetski vpliv in vpliv hormonov). Izhlapevanje vlage in pomembnih snovi, ki ujamejo in vežejo vlago v koži, povzroči pomanjkanje teh snovi, ki so naravno prisotne v koži (naravni vlažilni faktorji). V procesu izgube vlage najprej pride do izgube površinskih lipidov, ki tvorijo naravno bariero na koži in preprečijo izhlapevanje vode. Če je lipidna bariera poškodovana, vlaga izhlapeva in pomembne snovi, ki vežejo vodo, se zlahka izperejo. Ker pride do pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, koža ne more zadržati toliko vode in postane suha. Če se stanje ne popravi, pride do oslabitve vlažilnih mrež v globljih plasteh kože, zato se zmanjša naravni pretok vlage v zgornje plasti, posledica pa je zelo suha koža.

Na suhost kože poleg prej omenjenih dejavnikov vplivajo tudi izpostavljanje soncu, dehidracija, kajenje, pomanjkanje učinkovite nega in poklic, ki ga opravljamo (npr. če pogosto pri svojem delu uporabljamo detergent, smo izpostavljeni kemikalijam ali pa delo opravljamo v ekstremnih vremenskih pogojih).

Kako si lahko pomagamo sami?

Poleg ustreznega umivanja in vlaženja kože je pomembno tudi, da se izogibamo dejavnikom, ki vplivajo na pojav suhe kože. To bo pomagalo zmanjšati učinek suhe kože in potrebo po zdravljenju.

• Izogibajmo se suhemu zraku, tako da manj časa preživite zunaj v vročem in mrzlem vremenu in da v obdobju ogrevanja v prostorih uporabljate vlažilnike zraka.
• Skrajšajmo čas, ki ga preživite v vroči vodi, tako da si namesto dolge kopeli privoščimo hitro prho.
• Uporabljajmo rokavice pri pomivanju posode, saj prepreči direkten stik z vročo vodo in močnimi detergenti.
• Nosimo oblačila iz naravnih materialov, kot sta bombaž in svila, ki ne dražijo kože. Volna je naraven material, vendar lahko razdraži kožo ob neposrednem stiku s kožo
• Uporabljajmo pralni prašek, ki ne vsebuje barvil in dišav, saj ti dodatki lahko ostanejo na oblačilih tudi po pranju in dražijo suho kožo.
• Uporabljajmo negovalne izdelke brez alkohola, dišav in barvil, da preprečite draženje.
• Poskrbimo za zadosten vnos tekočine.

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis se pri otrocih pojavlja zelo pogosto, pojavlja pa se tudi v odrasli dobi. Je kronična vnetna kožna bolezen, za katero je značilna suha, luskava, srbeča in razdražljiva koža, ki se lahko pojavi kjerkoli po telesu.  Povezan je z oslabljeno funkcijo bariere kože in motnjo imunskega sistema. Pri atopijski koži je presnova lipidov nepravilna, kar povzroči pomanjkanje ceramidov in povzroča transepidermalno izgubo vode. Ta čezmerna izguba vode povzroči izsušitev kože, kar oslabi njeno naravno funkcijo bariere. Oslabljena funkcija bariere pri atopijski koži je povezana tudi s pomanjkanjem filagrina (gena, odgovornega za razvoj strukturnih beljakovin, ki krepijo funkcijo bariere kože). Kadar je naravna funkcija bariere kože oslabljena, je koža bolj dovzetna za draženje in okužbo. Prizadeti imajo tudi nepravilen imunski odziv, zaradi katerega koža bolj intenzivno reagira na okolje in je dovzetna za vnetje.

Za atopijski dermatitis sta značilni dve fazi. V prvi, akutni fazi je koža najbolj razdražljiva. Koža je zelo srbeča, pordela, suha in luskava.  Lahko se pojavi pekoča bolečina, vnetje. Osebe z atopijskim dermatitisom se zaradi suhe in srbeče kože praskajo, s čimer poškodujejo zaščitno bariero kože in bakterija Staphylococcus aureus se lahko razmnoži ter okuži kožo. Ta okužba povzroči vnetje in srbečico, ki poslabšata stanje, koža pa postane še bolj razdražljiva in srbeča: začarani krog atopijske kože.

V neakutni fazi so simptomi podobni tistim pri suhi koži. Zdravila za atopijski dermatitis ni, zato je glavni cilj zdravljenja atopijskega dematitisa podaljšati neakutno fazo.

Poleg težav s kožo atopijski dermatitis povzroča še fizične in psihološke težave, kot so pomanjkanje spanca, diskriminacija, stres in splošno pomanjkanje samozavesti.

Reakcijo atopijske kože sprožijo številni zunanji vplivi, ki lahko poslabšajo in okrepijo simptome. Ti so lahko: podnebje in onesnaženost, pot, stres, alergije, cigaretni dim, grobe ali nezračne tkanine: npr. volna in najlon, nikelj (kovina v urah in nakitu), kemikalije, kot so nekatera pralna sredstva, sonce (pri nekaterih sproži simptome, pri drugih pa izboljša stanje kože).

Kako si lahko pomagamo sami? Z ABCD pravili atopijskega dermatitisa

• A kot alimenacija ali prehrana

Nekateri, zlasti majhni otroci, imajo ob atopijskem dermatitisu še alergijo na določeno vrsto hrane. Ko je potrjena s testi, je to hrano treba odstraniti z jedilnika. V naslednjih letih alergija izzveni in zato osebe, ki obolevajo za atopijskim dermatitisom, lahko normalno uživajo vsa živila. Pozorni morajo biti pri uživanju živil, ki vsebujejo nekatera umetna barvila in konzervanse, ti lahko povzročajo poslabšanje bolezni.

• B kot bath ali kopanje

Za osebe z atopijskim dermatitisom je zelo pomembno vsakodnevno redno vzdrževanje osebne higiene. Kopel naj traja od 5 do 10 minut, temperatura vode naj ne presega 32–33 °C. Za kopanje priporočamo uporabo sindetov ali gelov brez mila, ki ne dražijo kože. Pomembno je, da kožo dobro sperete in jo nežno popivnate brez drgnjenja.

• C kot cotton ali bombaž

Izogibajte se oblačilom iz sintetičnih tkanin in volne, ta pogosto povzročajo srbenje. Uporabljajte bombažna oblačila, otrok naj ne bo oblečen preveč toplo. Za pranje perila uporabljajte blaga pralna sredstva brez belila in mehčalca, perilo naj bo dobro izprano. Izogibajte se zaprašenih prostorov, iz bivalnih prostorov odstranite talne obloge in zavese, iz spalnih prostorov pa odeje iz perja, saj se v njih zadržujejo pršice, ki za osebe z alergijami stanje še poslabšajo.

• D kot distraction ali rekreacija

Osebam z atopijskim dermatitisom so dovoljene vse vrste rekreacije. Pri športnih aktivnostih, kjer se oseba močno prepoti, je treba skrbeti za primerno lahka oblačila in ustrezno higieno. Stanje se v poletnih mesecih izboljša zaradi ugodnega vpliva sončnih žarkov in višjih temperatur zraka, saj ni neugodnega vpliva mraza in nizke vlage. Enako kot pri drugih otrocih odsvetujemo neposredno izpostavljanje soncu med 11. in 16. uro, otroke zavarujte z oblačili, očali in pokrivali. Izdelek za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem nanašajte v primerni količini, nanose pa redno obnavljajte.

Leja Nosan, mag.farm.