ZDRAVILA IN NEŽELENI UČINKI
Zdravljenje z zdravili poleg svojega želenega, pričakovanega in koristnega učinka prinaša tudi tveganja povezana z neželenimi učinki zdravil. Popolnoma varnega zdravila ni. Pomembno je, da je bolnik seznanjen z možnimi neželenimi učinki zdravila, ki ga uporablja, in ima navodilo, kako ukrepati, če nastopijo. Neželeni učinki zdravil sodijo med najpogostejše vzroke za nesodelovanje bolnikov s predpisanim načinom zdravljenja, za spreminjanje odmerka ali za prekinitev zdravljenja z zdravili ter so pogosti vzrok sprejema v bolnišnico.
Kdaj govorimo o neželenem učinku?
Neželeni učinek zdravila je škodljiva in nenamerna reakcija, do katere lahko pride pri odmerkih, ki se običajno uporabljajo za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni. Neželeni učinki se v populaciji pojavijo pogosteje pri otrocih, starejših ljudeh, osebah z večjim številom bolezni in zdravil ter osebah s slabšim delovanjem jeter ali ledvic. Na pojav neželenih učinkov vpliva starost in spol bolnika, sočasno jemanje več zdravil in sočasna obolenja.
Pogostost pojavljanja neželenih učinkov
Neželene učinke delimo glede na pogostost pojavljanja v populaciji. Pogostejši neželeni učinki zdravil so običajno blagi in se največkrat pojavijo ob začetku jemanja novega zdravila. Običajno čez nekaj časa izzvenijo. Ob sumu na neželeni učinek zdravila zdravljenja ne prekinite, ampak o tem obvestite zdravnika ali farmacevta. Resen neželeni učinek je vsaka neželena reakcija, ki povzroči smrt, sprejem v bolnišnico, dolgotrajno nezmožnost, okvaro pri rojstvu ali neposredno ogrozi življenje. Če se pojavi kateri od resnih neželenih učinkov, ki so navedeni v navodilu za uporabo, ga morate takoj prenehati jemati in nemudoma obiščite zdravnika.
Poročanje o neželenih učinkih
Proizvajalci že pred pridobitvijo dovoljenja za promet temeljito preverijo varnost zdravil, a kljub temu je nekatere neželene učinke (še posebej zelo redke) in nekatere interakcije mogoče odkriti šele, ko je zdravilo na trgu (vpliv genetskih dejavnikov, daljša obdobja zdravljenja kot v kliničnih preskušanjih, populacijski vidiki…). O domnevnem neželenem učinku lahko poroča bolnik sam, vendar je boljše, da se o domnevnem neželenem učinku in o zdravstvenem reševanju morebitnih težav zaradi neželenih učinkov zdravil najprej pogovori s svojim zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim delavcem. Zdravstveni delavec mora o prijavljenem neželenem učinku zdravila poročati nacionalnemu centru za farmakovigilanco. To je sistem, ki zajema odkrivanje, poročanje, zbiranje in strokovno vzročno-posledično analiziranje neželenih učinkov in zbiranje drugih podatkov, pomembnih za varno uporabo zdravil.
O neželenem učinku lahko torej poročate tudi v naši lekarni.
Pri tem se zabeležijo podatki o zdravilu (ime, farmacevtska oblika, jakost, namen uporabe, način jemanja, trajanje zdravljenja), dolžina trajanja neželenega učinka, podatki o poročevalcu, podatki o bolniku v kodirani obliki (začetnici imena in priimka, spol, starost ali datum rojstva) in številka serije zdravila pri bioloških zdravilih.
Vsa zdravila na trgu so skrbno spremljana, nekatera pa organi, pristojni za zdravila, še posebej pozorno spremljamo. Ta zdravila so opisana kot zdravila, za katera se zahteva »dodatno spremljanje varnosti«, in imajo v navodilu za uporabo natisnjen navzdol obrnjen črn trikotnik in stavek: Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Če ima zdravilo to oznako, to ne pomeni, da ni varno. Seznam teh zdravil Evropska agencija za zdravila mesečno objavlja na svojih spletnih straneh. Običajno gre za novo zdravilo z novo učinkovino, biološko ali biološko podobno zdravilo ali zdravila, ki so del študij varnosti zdravila, ali pa, ko ni dovolj razpoložljivih podatkov o varnosti, ki so bili pridobljeni v kliničnih raziskavah.
Leja Nosan, mag.farm.
