Vitamin D3 - ključen skozi celo življenje
Vitamin D je v maščobi topen vitamin. V naravi se nahaja v 2 oblikah, in sicer kot ergokalciferol (vitamin D2), ki ga v telo vnašamo z rastlinsko hrano, in kot holekalciferol (vitamin D3), ki ga v telo vnašamo s hrano živalskega izvora (ribje olje, sardine, losos, tuna, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki). Vitamin D3 nastaja tudi v našem telesu s pomočjo sončnih žarkov. Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 – 30 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Pomembno je, da smo pri tem izpostavljeni neposredni sončni svetlobi in nismo zaščiteni s sončnim faktorjem. Po nekaj minutah sončenja se nato umaknemo v senco ali pa uporabimo kremo z zaščitnim faktorjem in oblačila.
Naloge vitamina D v našem telesu
Vitamin D ima v našem telesu številne naloge. Velik pomen ima pri uravnavanju ravni kalcija, ki je pomemben za zdravje mišic in kosti, in fosfatov. V zadnjem času, predvsem v času pandemije bolezni COVID-19, je v ospredju njegova pomembna vloga pri regulaciji imunskega sistema.
Pomanjkanje vitamina D
Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih prehranskih dopolnil. V kolikor vitamina D ne nadomeščamo z bodisi ustrezno prehrano ali zadostnim izpostavljanjem soncu, pride do pomanjkanja vitamina D. Pomanjkanje vitamina D je zelo pogosto, po ocenah naj bi vitamina D primanjkovalo eni milijardi ljudi. Najbolj razširjeno je pri starostnikih in otrocih, ki uživajo z vitaminom D revno prehrano.
Pomanjkanje vitamina D povzroči premajhno vsebnost kalcija in fosfatov v telesu. Pri odraslih na njegovo pomanjkanje kažejo pogosti zlomi kosti, zmanjšana kostna in mišična masa. Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosti, oziroma rahitis. Zato dojenčki dobivajo kapljice z D vitaminom, saj vsebnost vitamina D v materinem mleku ne zadošča za pokrivanje potreb.
Stanje vitamina D v organizmu ugotavljajo v biokemijskih laboratorijih na podlagi koncentracije 25-hidroksi vitamina D v krvni plazmi.
Tveganja zaradi prevelikega vnosa
Vitamin D je vitamin, ki je topen v maščobi, zato se je potrebno izogibati prekomernemu vnosu. Lahko pride do pojava hipervitaminoze ob vnosu vitamina D med 125 – 1.000 µg (5.000 – 40.000 i.e./dan) za obdobje 1 meseca. Z njo je najbolj povezana hiperkalciemija, ki povzroči nalaganje kalcija v mehkih tkivih ter motnje v delovanju srca, ledvic, razjede v koži in krče v mišicah.
Priporočila za nadomeščanje vitamina D3 (holekalciferola)
Na tržišču je trenutno velika izbira zdravil in prehranskih dopolnil, s katerimi lahko nadomeščamo pomanjkanje vitamina D. Ker lahko pride pri posameznikih do prevelikega odmerjanja vitamina D, je potrebno vedeti, kakšna je dnevna doza vitamina D, ki ga lahko zaužijemo.
| PREVENTIVA | ODMERJANJE | ||
| ODRASLI | Zdravi | 800 – 2000 i.e./dan od začetka oktobra do konca aprila | |
| OGROŽENI | Odrasli s kroničnimi obolenji Starejši od 70 let Zdravstveni delavci | 1.000 – 2.000 i.e./dan ali 10.000 – 14.000 i.e./teden | Vse leto |
| Svojci obolelih v istem gospodinjstvu tvegani stiki s COVID-19 pozitivnimi osebami | Vsaj 1 mesec oz. od oktobra do aprila | ||
| Nosečnice | 1.500 – 2.000 i.e./dan | vso nosečnost | |
| OTROCI | Do 1. leta | 400 – 1.000 i.e./dan | |
| 1. – 18. leta | 600 – 1.000 i.e./dan | ||
i.e. – mednarodna enota; 1000 i.e. = 25 µg
Določena zdravila vplivajo na povečano ali zmanjšano delovanje vitamina D, zato se pred jemanjem določenega zdravila brez recepta ali prehranskega dopolnila z vitaminom D, posvetujte z zdravnikom ali farmacevtkami v naši lekarni.
Leja Zadravec, mag. farm.
