ŠPORTNE POŠKODBE

Športne poškodbe so poškodbe, ki nastanejo med športno aktivnostjo. Mednje uvrščamo tudi poškodbe, ki so povezane z obrabo zaradi nenehno ponavljajočih se enakih gibov bodisi na delovnem mestu ali pri vsakdanjih aktivnostih. Običajno se poškodujejo mehka tkiva (mišice, tetive, sklepne vezi), kosti in sklepi.

Delovanje mišično-skeletnega sistema

Sestavni deli sklepa in mišic delujejo skupaj in tako omogočajo usklajeno gibanje, ki ne povzroča poškodb. Pri upogibu sklepa se mišice upogibalke napnejo in skrajšajo ter upognejo sklep. Sočasno se mišica iztegovalka, ki je nasproti upogibalki, sprosti in raztegne.

Sklepne vezi med akcijo utrjujejo sklepno ovojnico ter prispevajo k stabilnosti sklepa in preprečujejo nepravilne gibe.

Mišica, tetiva ali sklepna vez se nategnejo, kadar se vlakna preveč raztegnejo, vendar tkivo ni resneje poškodovano. Nasprotno zvin nastane, kadar se sklepne vezi delno ali popolnoma pretrgajo, običajno pri sunkovitih gibih.

Vzroki za nastanek športnih poškodb

Športne poškodbe nastanejo zaradi napačnih metod treninga, strukturnih nepravilnosti, ki obremenjujejo ene dele telesa bolj kot druge ter šibkost mišic, tetiv in sklepnih vezi. Mnoge nastanejo zaradi kronične obrabe, ko ponavljajoči se gibi preobremenjujejo občutljivo tkivo.

Tipi športnih poškodb

• Nateg mišice, kite ali sklepnih vezi: bolečino in blag krč občutimo v območju sklepa ali mišice nenadoma. Na poškodovanem predelu se pojavi oteklina. Ob intenzivnejših nategih nastanejo podkožne krvavitve in hujši mišični krči, poškodovanega predela ne moremo obremeniti.
• Zvin sklepa: bolečino občutimo pri napačnem, sunkovitem gibu v sklepu. Zvin se lahko kaže z bolečino in oteklino. Poleg otekline je lahko prisotna podplutba, rdečina, povišana telesna temperatura in vnetje.
• Mišične udarnine ali natrganine: na mestu poškodbe začutimo bolečino in otrdelost, pod kožo se nabere kri, ki izteka iz poškodovanih žil. Nastane rdeče vijoličast podkožni madež (podplutba).
• Vnetje tetivne mišice: bolečino občutite v mišici ob sklepu med izvajanjem enakega giba med športno aktivnostjo ali na delovnem mestu. Lahko so prisotni znaki vnetja sklepa, kot sta rdečina in oteklost obolelega predela. Odvisno od tega, katera tetiva je prizadeta, ločimo različna stanja (teniški komolec, komolec golfistov, tekaško koleno, vnetje ahilove tetive, tendinitis rotatorne manšete, sindrom otrdele rame).

Največ lahko naredite sami s preventivnimi ukrepi za preprečevanje športnih poškodb:

• Vadbo prilagodite svoji fizični in psihični pripravljenosti.
• Pazite, da se gibljete pravilno.
• Pred vajo se vedno ogrejte.
• Uporabljajte ustrezno športno in zaščitno opremo.
• Izberite ustrezno vadbeno površino (tek na mehki podlagi).
• Trening naj bo postopen proces, ki vodi do povečanja telesne zmogljivosti.
• Poskrbite za zadostno regeneracijo med posameznimi treningi.
• Ne uživajte večjih obrokov hrane vsaj 3 ure pred vadbo.
• Pijte dovolj tekočine, da preprečite dehidracijo.
• Če je določen predel med aktivnostjo ali po njej boleč ali vnet, ga prenehajte obremenjevati in ga po potrebi hladite, dokler simptomi in znaki vnetja ne izginejo.

Ukrepi ob športni aktivnosti

Takojšnje ukrepanje športnih poškodb je sestavljeno iz:

• počitka (ta je pomemben, da preprečite notranjo krvavitev in povečanje poškodbe),
• ledenih obkladkov (ti zožijo krvne žile, kar zavre vnetje in zmanjša bolečino),
• kompresijskega povoja (povijanje pomaga pri zmanjševanju otekline),
• dviga poškodovanega uda nad raven srca (povijanje pomaga pri zmanjševanju otekline).

Nekaj dni po poškodbi ledene obkladke nadomestijo topli obkladki. Gretje poškodovanega telesa razširi žile in pospeši odstranjevanje škodljivih presnovkov in vnetnih produktov ter zmanjša nastanek sekundarnih poškodb tkiva. Hkrati se zmanjša bolečina, razbolelost in otrdelost ter omogoči zgodnejše izvajanje razteznih vaj, ki pospešijo okrevanje.

Leja Zadravec, mag. farm