Probiotiki – vpliv na mikrofloro in imunski odziv črevesja

V našem telesu in na koži je ogromno bakterij, glivic in arhej, ki so bodisi simbiotske (koristne) bodisi patogene (škodljive). Le-to imenujemo človeška mikroflora. Ocenjujejo, da ima zdrav posameznik 1,5-2 kg mikroorganizmov. Zaradi ugodne temperature, hrane in veliko prostora največ mikroorganizmov najdemo v črevesju.

Razvoj mikroflore in vplivi nanjo

Mikroflora se začne razvijati takoj po rojstvu, saj je črevesje pred tem sterilno. Pri vaginalnem porodu pride otrok v stik z materino črevesno in vaginalno mikrofloro, pri prodoru s carskim rezom pa najprej pride v stik z mikrofloro materine kože, ki se razlikuje od črevesne in vaginalne. Zato ima manj raznoliko mikrofloro. Nekateri porod s carskim rezom povezujejo z večjim tveganjem za kasnejši razvoj alergij, astme, črevesne bolezni, debelost in diabetes. Na razvoj pestre mikroflore pa vpliva tudi prehrana dojenčka in kasneje otroka. Na razvoj mikroflore vpliva tudi zdravljenje takoj po rojstvu, npr. z antibiotiki. Starši so prvi stik otroka z okoljem, zato njihova mikroflora vpliva na razvoj otrokove, tudi pred spočetjem, pozneje pa z materinim mlekom.

Na sestavo mikroflore vplivajo genetika, življenjski slog, prehrana, stres, zdravila, zdravljenje v bolnišnici, geografske razlike in higiena. Pretirana skrb za čistost oziroma celo sterilnost telesa in doma slabo vpliva na postopno srečevanje in poseljevanje organizma z novimi mikroorganizmi.

Probiotiki

Ime za probiotične mikroorganizme izhaja iz grške besede pro bios, kar pomeni za življenje. Vsak mikroorganizem ne more biti probiotik, saj mora imeti pozitivne učinke na gostitelja. Probiotik v prebavilih tekmuje za hrano in prostor s škodljivimi mikroorganizmi ter jih uničuje s toksičnimi snovmi, kot sta vodikov peroksid in mlečna kislina. Hkrati z izločanjem kratkoverižnih maščobnih kislin aktivira imunski odziv mukusa. Z izločanjem snovi spremeni pH in ustvari neugodno okolje za patogene mikroorganizme.

Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb ter  zdravljenju driske, saj skrajšajo trajanje driske in blažijo njen potek. Ugotovili so tudi, da preventivno jemanje probiotikov zmanjša možnost prenosa teh okužb na zdrave ljudi in možnost pojava infekcijske driske na potovanjih.

Tako je smiselno sočasno jemanje probiotikov in antibiotikov, saj je možnost za drisko manjša oziroma je njen potek blažji. Med zaužitjem antibiotika in probiotika naj bo časovni razmik vsaj 3 ure, sicer probiotik ne bo imel želenega učinka.

Številne študije kažejo na pozitiven vpliv probiotikov na nekatere druge črevesne bolezni (zaprtje, sindrom razdražljivega črevesja, ulcerozni kolitis, pavčitis, laktozno intoleranco, kolike pri dojenčkih), pri preprečevanju alergijskih dermatitisov pri dojenčkih in otrocih ter pri preprečevanju respiratornih obolenj.

Otroci in probiotiki

Pri otrocih so se za nadziranje akutnih in antibiotičnih drisk izkazali kot potencialni sevi Saccharomyces boulardii, Lactobacillus rhamnosus in Lactobacillus reuteri. Slednje dva sta bila tudi izpostavljena kot primerna za umiritev krčev v prebavilih ter kot možnost za zmanjševanje števila akutnih infekcij prebavil in dihal pri otrocih.

Na kaj moramo biti pozorni, ko izbiramo probiotik?

Pomembno je vedeti, katere probiotične seve zdravilo oziroma prehransko dopolnilo vsebuje. Izbira pravega seva je namreč pomembna, saj želimo, da bo probiotik dosegel svoj namen. Izbira je odvisna od težave, ki jo želimo odpraviti.

• Akutna driska: Lactobacillus rhamnosus, Saccharomyces boulardii
• Antibiotična driska: Lactobacillus rhamnosus, Lactobacillus acidophilus, Saccharomyces boulardii
• Driska, povzročena z bakterijo Clostridum difficile: Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidum, Saccharomyces boulardii
• Zaprtje: kombinacija sevov Bifidobacterium bifidum, B. lactis, B.longum, Lactobacillus rhamnosus, Lactobacillus acidophilus, Streptococcus thermophillus

Dober probiotik naj vsebuje vsaj 109 bakterij. Pripravek lahko vsebuje več sevov, ki se medsebojno dopolnjujejo.

Probiotike je priporočljivo jemati ob prvih znakih in nadaljevati, dokler simptomi ne izginejo.

Poučimo se o pravilni uporabi in pravilni izbiri farmacevtske oblike ter o pravilnem shranjevanju, ki zagotavlja stabilnost.