DRISKA

Driska je zelo neprijetna izkušnja in je najpogostejša prebavna motnja, zaradi katere obiščemo pomoč zdravniku in v lekarni. Zanjo je značilno pogosto odvajanje tekočega blata. Pri driski se lahko količina vode, izločene z blatom poveča tudi za štirikrat, kar lahko povzroči izsušenost ali dehidracijo.

Ta znak je še posebno nevaren pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj lahko dehidracija nastopi hitro, ter za starostnike, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode.

Kaj lahko povzroči drisko?

• Uporaba antibiotikov pogosto poruši ravnovesje med črevesnimi bakterijami. Antibiotiki uničujejo določene vrste bakterij v našem telesu, med drugim tudi koristne in za življenje potrebne bakterije. Pride do razrasta bakterij in gliv, ki so odporne na antibiotik in povzročajo prebavne težave.
• Pri zastrupitvah s hrano gre običajno za bakterijsko drisko, ki nastane zaradi delovanja bakterijskih toksinov (strupov) ali vdora bakterij v črevesno steno. Če se toksini že nahajajo v okuženi hrani, se bolezenski znaki razvijejo že v nekaj urah po zaužitju hrane. Driska je največkrat vodena, spremljajo pa jo slabost, krči v trebuhu in bruhanje. Bakterijska driska nastane kot posledica vdora bakterij v črevesno steno in je sluzavo krvava s hudimi krči ter povišano telesno temperaturo. Driska pri virusni okužbi navadno traja nekaj dni, spremljajo jo povišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje in glavobol.

Potovalna driska

Raziskave so pokazale, da le 2-5% potnikov, ki potujejo v države z nižjim življenjskim standardom (Indija, jugovzhodna Azija, severna in subsaharska Afrika, Južna Amerika, Mehika, Karibski otoki), čeprav nas turistične agencije pogosto opozarjajo, da moramo biti pazljivi pri uživanju hrane. Ljudje smo namreč prepričani, da je možnost okužb v boljšem hotelu manjša, zato smo pri uživanju hrane v takšnih hotelih manj pazljivi. Zavedati se moramo, da se tudi v najboljših hotelih ne morejo vedno izogniti okužbam.

Potovalno drisko ima po statističnih podatkih 20-50% potnikov, kar vsak 3. bolnik ima tako hude težave (driska, krči, povišana telesna temperatura), da je v času driske vezan na ležanje v postelji, 40% pa jih je prisiljenih spremeniti potek potovanja. Na območjih z neurejeno kanalizacijo in vodovodom ter nizko stopnjo osebne higiene se okužba prenaša s hrano, onesnaženo vodo (pitje, kopanje v rekah in jezerih, ki so okuženi z različnimi povzročitelji nalezljivih bolezni) in rokami. Pomembni prenašalci črevesnih okužb so tudi insekti, predvsem na odprtih tržnicah.

Kako si lahko pomagamo sami?

Težave pri driski lahko omilimo z:

• zadostnim vnosom vode in elektrolitov, s čimer preprečimo dehidracijo (uporaba peroralne rehidracijske soli),
• uživanjem manj mastne hrane in hrane s čim manjšo vsebnostjo vlaknin (npr. riž, banane, krompir, korenčkova juha, prežganka in prepečenec),
• omejitvijo vnosa kofeina (kava, pravi čaj),
• uživanjem hrane in drugih izdelkov, ki vsebujejo mlečno-kislinske bakterije.

Pri zastrupitvah s hrano se v praksi za lajšanje težav z drisko pogosto uporablja medicinsko oglje, čeprav to ni osnovni namen zdravila (osnovni namen je uporaba pri vetrovih in nenadni hudi zastrupitvi z zaužitimi zdravili ali strupi). Medicinsko oglje veže strupe in pline, ki nastanejo pri zastrupitvi s hrano. Tako se poveča njihovo izločanje skozi prebavila.

Uživanje zdravil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo mlečno-kislinske bakterije

V lekarni lahko najdemo kar nekaj izdelkov v obliki tablet, kapsul, praškov, napitkov, ki vsebujejo probiotične kulture, zlasti iz rodu laktobacilov in bifidobakterij. Vsebujejo pa lahko tudi glive (največkrat Saccharomyces bolulardii).

Mlečno-kislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesni svetlini. Poleg tega preprečujejo razrast škodljivih in delno škodljivih bakterij ter povečujejo obrambno sposobnost črevesne sluznice.

Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb ter  zdravljenju driske, saj skrajšajo trajanje driske in blažijo njen potek. Ugotovili so tudi, da preventivno jemanje probiotikov zmanjša možnost prenosa teh okužb na zdrave ljudi in možnost pojava infekcijske driske na potovanjih.

Tako je smiselno sočasno jemanje probiotikov in antibiotikov, saj je možnost za drisko manjša oziroma je njen potek blažji. Med zaužitjem antibiotika in probiotika naj bo časovni razmik vsaj 3 ure, sicer probiotik ne bo imel želenega učinka.

Nosečnost in probiotiki

Najnovejše raziskave so pokazale, da je uporaba probiotikov v nosečnosti in v obdobju dojenja varna, zato nosečnice in doječe matere lahko uživajo probiotike.

Opozorilo

Če driska ne mine v 2 dneh, moramo poiskati zdravniško pomoč.